Novice

Nextistence v medijih 
Vir informacij in celoten članek - avtor Nataša Koražija, Časnik Finance: 
https://www.finance.si/okolje-%26-energija/v-frankfurtu-so-zagnali-zero-emission-corridor-kaksna-je-vloga-slovenije/a/9041343


Kaj pravzaprav je projekt Zero Emmision Corridor (ZEC) oziroma koridor brez izpustov, ki so ga zagnali v Frankfurtu, nam je pomagal razvozlati Matjaž Logar iz zavoda Nextistence, ki se je skupaj s Simonom Ferjucem iz Tetida Power to X in drugimi člani delegacije udeležil GEO Foruma v Frankfurtu, na katerem so zagnali projekt ZEC.

Glavni cilji projekta
Glavni cilji projekta ZEC so razogljičenje prometa, izboljšanje kakovosti zraka, spodbujanje prehoda k vozilom brez izpustov v cestnem, pomorskem in železniškem prometu. Za doseganje teh ciljev je treba vzpostaviti nujno infrastrukturo – omrežje električnih in vodikovih polnilnic. Med cilji projekta so tudi ustvarjanje testnih območij za preizkušanje novih tehnologij in oblikovanje spodbudnega zakonodajnega okolja za promet brez izpustov. Cilj je tudi spodbujanje energetske suverenosti.

Pet partnerjev v konzorciju
ZEC je projekt petih partnerjev v konzorciju. To so Tetida Power to X, gre za hrvaško podjetje, ki se ukvarja z vodikovimi tehnologijami, Hrvaško gospodarsko združenje v Nemčiji KWVD, hrvaška investicijska družba Leontius in slovenski inštitut Nextsistence, ki ga vodita Matjaž Logar in Gvido Omladič.

»Ideja za koridor brez izpustov je nastala zaradi potreb, ki smo jih zaznali pri uresničevanju dosedanjih projektov s področja vodikovih tehnologij. Glavni izzivi so nezadostno razviti trg za porabo zelenega vodika in izzivi množičnega transporta vodika. »Čeprav je potencialna potreba po zelenem vodiku v logistiki in predvsem v industriji zelo velika, je trg treba šele zgraditi,« razlaga Matjaž Logar. Za zdaj so območja s potencialom za pridobivanje cenovno ugodnega zelenega vodika zemljepisno drugje, kot sta industrija in logistika, ki sta največji potencialni porabnici zelenega vodika. »Iz te potrebe se je rodila ideja za koncept ZEC. Gre za transportno-industrijsko pobudo, ki bi povezala Sredozemlje in Baltsko morje,« pravi Logar. Baltsko-jadranski koridor je sicer eden izmed devetih jedrnih evropskih koridorjev TEN-T.

Cilj evropskega zelenega dogovora je podnebna nevtralnost EU do leta 2050 in vključuje celovito prenovo evropskih energetskih in prometnih politik. Pri koridorju ZEC gre za povezovanje zelenega vodika z evropskimi strateškimi cilji, s tem projekt ZEC prispeva k uresničitvi ciljev TEN-T in uredbe AFIR (Alternative Fuels Infrastructure Regulation), pravi Logar.

Gradnja polnilnih postaj na 200 kilometrov
Pri projektu se bodo osredotočali na realne cilje. Med drugim bodo razvijali infrastrukturo v skladu z zahtevami uredbe AFIR. Predvidevajo strateško postavitev polnilnih postaj za vodik na vsakih 200 kilometrov vzdolž koridorja. To zagotavlja, da bo tranzitni promet na vodik potekal nemoteno in učinkovito.

Poligon za preskušanje novih tehnologij
Hkrati bo ZEC deloval kot poligon za preskušanje novih tehnologij, operativnih modelov in regulativnih okvirjev, povezanih z uporabo vodika v transportu, industriji in mestih. Eden izmed takšnih pilotnih projektov nastaja v Novalji na Hrvaškem, kjer že gradijo obrat za proizvodnjo vodika iz energije morskih valov.

Projekt hkrati spodbuja uporabo vozil na vodik v različnih segmentih, vključno z javnim prevozom, komunalnimi vozili, vlaki in plovili, cilj je zmanjšanje onesnaževanja zraka v mestih in na celotnem koridorju.

Projekt spodbuja uporabo zelenega vodika, proizvedenega iz obnovljivih virov, kot so sončne elektrarne, vetrne turbine, energija morskih valov, hidroelektrarne, vodik iz odpada s pomočjo geotermalnih virov. S tem ZEC podpira hitrejši in učinkovitejši prehod na zeleni promet na glavnih koridorjih.

Časovnica projekta
Prvi projekt na koridorju brez izpustov je začel nastajati 11. januarja 2023, ko so župan mesta Novalja Ivan Dabo in predstavnika projektne ekipe Koridor brez emisij Kruno Fafandel in Simon Ferjuc iz Tetida Power to X in družbe Leontius podpisali sporazum za izvedbo pilotnega projekta energetske samozadostnosti mesta Novalja.

Pobudi se je takrat pridružil zavod Nextistance, ki je junija 2023 organiziral tematsko konferenco v Sloveniji o vodikovih tehnologijah.

Novi člani pobude
Projekt je dobil dodaten zagon, ko so projektni partnerji pridobili sredstva na razpisu instrumenta I3 (Interregional Innovation investments) za projekt NACHIP in začeli izvajati projekt. Pobudi se je septembra 2024 pridružilo hrvaško podjetje DOK – ING (pozneje DOK – ING Energo), kjer so razvili tehnologijo uplinjanja vodika.

Jeseni letos so organizirali konferenco GEO Forum 2025 v Frankfurtu, kjer so se projektu pridružila še KWVD, Kroatische Wirtschaftsvereinigung – Hrvaško gospodarsko združenje v Nemčiji in družba Pelagus. V prihodnje želijo delovanje okrepiti še s predstavniki iz Avstrije in Madžarske.

Do zdaj so projekte financirali sami z lastnimi sredstvi in z denarjem, pridobljenim iz programa I3 (evropski instrument za medregijske investicijske programe) in projekta NACHIP, projekt Zero Emission Corridor pa financirajo člani iz lastnih sredstev.

Projekt v Novalji
Pilotni projekt v pristanišču Žigljen v občini Novalja, ki bo prvo mesto na koridorju brez emisij, je v polnem zamahu, pravijo pri ZEC. Zdaj nameščajo naprave za proizvodnjo električne energije iz valov. V naslednji fazi bodo vzpostavili proizvodnjo in distribucijo zelenega vodika na območju mesta Novalja – gre za napravo z zmogljivostjo megavata moči. Proizvodnjo bodo vzpostavili do leta 2027, popolna energetska samozadostnost mesta Novalja pa je načrtovana do leta 2030.

Med udeleženci GEO foruma v Frankfurtu so bili Mario Šušak, predsednik KWVD, Dubravka Šuica, evropska komisarka za Sredozemlje, Jorgo Chatzimarkakis, glavni direktor Hydrogen Europe, Christian Haas, inštitut CoDiVe, Birgit Scheppat, Hochschule RheinMain, Peter Birkner, House of Energy, Ivan Dabo, župan občine Novalja, Uroš Salobir, ELES, Thomas Neuenhahn, Siemens Energy, Marius Schäfer, združenje podjetnikov dežele Hessen, Filip Stojmenović iz podjetja Dok-Ing Energo, Mario Perić iz Končar Elektroindustrije, Dinko Đurđević, Green Sustainable Solutions, Elias Spreitner, predstavnik ministrstva za gospodarstvo iz regije Hessen, Alexander Labermeier iz zvezne dežele Hessen.