Novice

28. oktobra 2025 je v Gospodarskem domu Hessen v Frankfurtu ob Majni potekal GEO Forum - mednarodni dogodek, ki ga je organiziralo Hrvaško gospodarsko združenje v Nemčiji (KWVD), skupaj z Inštitutom Nextistence, Institute for future applications, iz Žalca.

Forum je v okviru teme “Green Energy Opportunities – Investing in Resilient, Smart and Net Zero Systems” združil vodilne predstavnike gospodarstva, politike, znanosti in civilne družbe iz Nemčije, Slovenije in Hrvaške.

V središču Foruma je bila vizija oblikovanja Zero Emission Corridor ( ZEC ) - čezmejnega infrastrukturnega projekta od Baltika do Jadrana, katerega cilj je pospešiti prehod na energetske sisteme brez emisij. 

Udeleženci so izmenjali informacije o tehnoloških inovacijah, naložbenih strategijah in političnih okvirih, potrebnih za uresničitev tako ambicioznih projektov.

Mnoga slovenska podjetja in institucije so na tem energetskem dogodku predstavile tehnologije in rešitve ter primere dobrih praks ter se skupaj z drugimi deležniki na okroglih mizah osredotočili na izmenjavo izkušenj ter prenos in razvoj tehnologij, prihodnje strateške povezave in projekte, še zlasti na področju zelenega vodika v celotnem procesu od proizvodnje do končne porabe, s posebnim poudarkom na industrializaciji in virih financiranja.

Predsednik KWVD Mario Šušak se je zahvalil govorcem in udeležencem za navdihujočo izmenjavo idej in izkušenj ter poudaril, da GEO Forum 2025 potrjuje, da imajo države, kot so Hrvaška, Slovenija in Nemčija, znanje, tehnologijo in voljo za sodelovanje. »Naš cilj je povezati podjetja, ljudi in ideje, da bi skupaj zgradili trajnostno Evropo,« je dejal.

V svojem pozdravnem govoru je podpredsednica Evropske komisije Dubravka Šuica poudarila pomen solidarnosti in ravnovesja v sredozemski regiji ter potrebo po novem partnerstvu med severom in jugom Evrope, ki bi temeljilo na zaupanju, skupni odgovornosti in sodelovanju. Zavzela se je za ustanovitev Mediteranske univerze, ki bi spodbujala izmenjavo znanja in inovacij med mladimi.

Jorgo Chatzimarkakis, glavni direktor Hydrogen Europe, je poudaril strateški pomen vodika za energetski prehod in pozval k jasnim političnim okvirom, ki spodbujajo naložbe in širjenje tehnologije.

Številni strokovnjaki so svoje izkušnje in vizije delili v razpravah in neformalnih pogovorih.

Prve okrogle mize se je udeležil nemški strokovnjak prof. dr. Christian Haas iz inštituta CoDiVe, ki je poudaril pomen odpornosti infrastrukture in prilagodljivih procesov sprememb ter dejal, da so danes potrebni procesi nenehnega izboljševanja, ki bodo industriji omogočili uspeh v pogojih negotovosti.

Prof. dr. Birgit Scheppat  iz Hochschule RheinMain pa je poudarila, da bo energetski prehod uspešen le, če bomo združili inovacije, sodelovanje in človeško znanje.

Preobrazba energetskega sistema v CO2 nevtralne tehnologije je mogoča le s skupnimi evropskimi prizadevanji, je poudaril direktor House of Energy, prof. dr. Peter Birkner.

Župan občine Novalja Ivan Dabo je predstavil pilotni projekt v pristanišču Žigljen, ki bo proizvajal energijo iz morskih valov in zelenega vodika. Poudaril je, da bo Novalja do leta 2030 energetsko neodvisno mesto.

Uroš Salobir iz druzbe ELES je nadaljeval z dejstvom, da je sodelovanje javnega in zasebnega sektorja ključno za razvoj vodikovih tehnologij, in izpostavil, da je navdušen nad konkretnimi rešitvami, ki se pojavljajo.

Dr. Thomas Neuenhahn iz Siemens Energy je izpostavil navdihujočo izmenjavo idej na forumu GEO in se veseli naslednjih korakov.

Trajnost in gospodarska rast morata iti z roko v roki. Le močno in konkurenčno gospodarstvo lahko financira tehnologije, infrastrukturo in inovacije, potrebne za dosego podnebne nevtralnosti. Da bi to dosegli, potrebujemo pameten politični okvir – tak, ki postavlja jasne cilje, hkrati pa podjetjem pušča proste roke za inovacije in naložbe, je poudaril Marius Schäfer iz Vereinigung der hessischen Unternehmerverbande (VhU).

V drugem delu foruma je bil predstavljen projekt  Zero Emission Corridor ( ZEC ) – čezmejni infrastrukturni projekt, katerega cilj je pospešiti prehod na energetske sisteme brez emisij. Moderator Robin Weninger je vodil razpravo s Simonom Ferjucom in Matjažem Logarjem iz Inštituta Nextistence, ki sta izpostavila pripravljenost za naslednje korake – pripravo časovnega načrta in projekte, ki jih je mogoče financirati. Simon Ferjuc je dodal, da je ponosen na vse udeležence iz Slovenije, Hrvaške in Nemčije, ki so že izrazili željo po sodelovanju pri projektu ZEC. Matjaž Logar je poudaril pomen povezovanja proizvodnje zelenega vodika z njegovo končno uporabo.

Druga okrogla miza z naslovom “Tehnologije, ki delujejo – in kako jih skalirati” je bila posvečena rešitvam, pripravljenim za implementacijo na področju proizvodnje, shranjevanja in upravljanja zelene energije.

Med udeleženci okrogle mize je bil tudi dr. sc. Mario Perić iz Končar Elektroindustrije, ki je predstavil portfelje, ki so že vključeni v zelene tehnologije.

Filip Stojmenović iz podjetja DOK-ING ENERGO je izrazil zadovoljstvo s svojo udeležbo: “Srečanje z novimi tehnologijami in strokovnjaki je bilo navdihujoče. Evropa se očitno premika proti zeleni prihodnosti.”

Dinko Đurđević, ustanovitelj in direktor podjetja Green Sustainable Solutions, je poudaril, da se mora jugovzhodna Evropa v celoti vključiti v evropsko trajnostno preobrazbo. Meni, da imajo države, kot sta Hrvaška in Slovenija, močno inovacijsko zmogljivost in potencial obnovljivih virov energije, ki lahko neposredno prispevajo k ciljem EU.

Drugi okrogli mizi je sledil govor predstavnika ministrstva za gospodarstvo iz Hesseja, Eliasa Spreitnerja, ki je prav tako pozval k sodelovanju in izvajanju skupnih projektov in ciljev, o katerih so razpravljali na forumu GEO.

Za zaključek je bilo na panelni razpravi obravnavano financiranje inovacij – od skladov EU do zasebnega kapitala.

Dr. Alexander Labermeier iz zvezne dežele Hessen je predstavil primer regionalne zelene obveznice v vrednosti 1,5 milijarde evrov in dodal, da želijo biti zgled, kako lahko občine vodijo trajnostno finančno preobrazbo.

Med osebnimi pogovori in mreženjem so bila vzpostavljena nova partnerstva med nemškimi, hrvaškimi in slovenskimi podjetji in institucijami, ki bodo v prihodnosti sodelovala pri izvajanju energetskega prehoda.